Stiska

Spodaj so nekateri načini, kako se lahko notranja stiska kaže v telesu, doživljanju in odnosih.

Ves čas v pripravljenosti

Ko se telo težko umiri.

• • težko se umirite,

• • telo je napeto tudi, ko ni razloga,

• • misli ne nehajo delovati,

• • počitek ne prinese pravega olajšanja,

• • hitro vas preplavi občutek nevarnosti ali pritiska,

• • včasih imate občutek, da nikoli zares ne izdihnete.

Panični napadi

Ko telo preplavi občutek nevarnosti.

• • srce začne močno biti,

• • občutek imate, da ne morete zajeti zraka,

• • nenadoma se pojavi intenziven občutek panike,

• • lahko se pojavi vrtoglavica ali občutek izgube nadzora,

• • včasih se zgodi, kot da se bo zgodilo nekaj hudega,

• • po napadu pogosto ostane izčrpanost ali strah, da se ponovi.

Izgorelost

Ko telo ne zmore več.

• • zjutraj ste utrujeni že pred začetkom dneva,

• • stvari, ki so bile nekoč enostavne, postanejo naporne,

• • težko čutiš motivacijo ali veselje,

• • imaš občutek otopelosti ali praznine,

• • telo te ustavlja, čeprav bi želeli nadaljevati.

Somatske težave in telo

Ko telo govori namesto besed.

• • kronične napetosti,

• • bolečine brez jasnega vzroka,

• • težave s spanjem,

• • občutek notranjega miru,

• • utrujenost,

• • preobčutljivost živčnega sistema,

• • telo kot da nikoli ne preide v občutek varnosti.

Travma in razvojna travma

Ko telo ostaja v preteklosti.

• • določene situacije sprožijo močne odzive,

• • težko zaupate ljudem,

• • hitro začutite sram, krivdo ali ogroženost,

• • pogosto ste v obrambi, tudi ko nevarnosti ni,

• • del vas želi bližino, drug del pa se je boji.

Občutek odklopa od sebe

Ko izgubite stik s sabo.

• • težko začutite svoje telo ali čustva,

• • imate občutek oddaljenosti od sebe ali sveta,

• • včasih delujete avtomatsko,

• • težko veste, kaj v resnici potrebujete,

• • lahko ste zelo funkcionalni, a notranje prazni.

Občutek praznine

Ko izgubite stik s sabo ali z življenjem.

• • težko začutite veselje ali povezanost,

• • stvari, ki so vam nekoč nekaj pomenile, postanejo oddaljene,

• • lahko se pojavi občutek notranje otopelosti,

• • včasih imate občutek, da samo še “deluješ”,

• • težko veš, kaj v resnici potrebujete ali čutite,

• • navzven lahko delujete funkcionalno, znotraj pa prazno.

Težko čutenje sebe

Ko ne veste več, kaj potrebujete.

• • težko prepoznate svoje meje,

• • pogosto se prilagajate drugim,

• • ne veste, kaj v resnici čutite,

• • dolgo zdržite čez svoje meje,

• • stik s sabo se izgubi,

• • pogosto delujete avtomatsko.

Perfekcionizem in pretirana odgovornost

Ko morate ves čas zdržati.

• • težko prosite za pomoč,

• • veliko zdržite, dokler ne pride do zloma,

• • ves čas nekaj rešujete ali nadzorujete,

• • težko samo ste,

• • občutek vrednosti je pogosto vezan na uspešnost ali funkcionalnost.

Notranji pritisk in samokritičnost

Ko nikoli niste zares dovolj.

• • težko si oddahnete,

• • hitro začutite krivdo,

• • veliko pričakujete od sebe,

• • počitek se zdi “nezaslužen”,

• • občutek vrednosti je vezan na uspešnost,

• • tudi ko naredite dovolj, ni občutka miru.

Težave v odnosih

Ko bližina postane naporna ali boleča.

• • strah pred zapuščenostjo,

• • težko postavite meje,

• • hitro prevzamete odgovornost za druge,

• • izgubljate sebe v odnosih,

• • bližina je hkrati želena in naporna.

Psihoterapija lahko pomaga pri

• • večji regulaciji živčnega sistema,

• • boljšem stiku s sabo,

• • zmanjševanju kronične napetosti,

• • več občutka notranje varnosti,

• • razumevanju lastnih vzorcev in odzivov,

• • postopnem vračanju občutka stabilnosti.

Proces je prilagojen posamezniku. Pomembno je, da v njem lahko postopoma razvijate več občutka varnosti, stika s sabo in notranje stabilnosti.

Za uvodni pogovor me lahko kontaktirate na :