Namen vključevanja dihalnega dela v psihoterapijo je, da oseba postane bolj ozaveščena svojih dihalnih vzorcev, razume, kako dih vpliva na njegovo fizično in čustveno stanje, ter razišče nove, bolj optimalne načine dihanja.
Če se soočate s tesnobnostjo, strahovi, težavami z uravnavanjem čustev, negativnim razmišljanjem ali težavami v odnosih, je vredno pogledati tudi, kako dihate – nepravilno dihanje lahko vse te težave še poslabša.
Nepravilno dihanje
Nepravilno dihanje se kaže na več načinov: premajhna izmenjava zraka zaradi napetih ali šibkih mišic, dihanje le v zgornjem delu prsnega koša, prekinjen prehod med vdihom in izdihom ter neenakomeren ali neprimeren ritem dihanja.
Raziskovanje in uporaba različnih dihalnih tehnik predstavlja dragocen vir moči pri obravnavi širokega spektra simptomov. Dihalne intervencije lahko uporabimo za:
• uravnavanje hiper- ali hipo-vzbujenosti živčnega sistema
• zagotavljanje energije ali spodbujanje globoke sprostitve
• izboljševanje splošnega telesnega zdravja
Način dihanja je tesno povezan s psihičnim stanjem. Ko doživimo grožnjo – šok, zavrnitev ali zasmehovanje s strani ljudi, ki so nam pomembni – naše telo reagira avtomatsko: zadržimo dih in zamrznemo. To je naraven zaščitni mehanizem. Težava nastane, ko ta vzorec ostane zakodiran v telesu in se ne moremo več normalno sprostiti in dihati, tudi ko je nevarnost že mimo.
Ljudje s plitvim dihanjem pogosteje doživljajo depresijo in se pogosto izogibajo situacijam, ki vzbujajo močna čustva ali vznemirjenje. Tisti, ki dihajo prehitro, pa pogosteje trpijo zaradi stalnega notranjega nemira, težav z uravnavanjem čustev ter panike in tesnobnosti.
Otroštvo oblikuje vzorec, kako oseba diha. Če je odraščala v okolju, kjer so cenili dosežke in storilnost, verjetno diha hitro in plitvo – njeno telo je v stalnem stanju pripravljenosti. Če pa se počuti ujeta ali v brezupu, je njeno dihanje polno globokih vdihov in dolgih izdihov – kot nenehno vzdihovanje, ki izraža notranjo utrujenost. Ljudje, ki čutijo potrebo, da bi delovali močni in neranljivi, pogosto z vdihom napnejo prsni koš, a jim ne uspe povsem izdihniti ali se zares sprostiti.
Dihalne vaje
Čeprav so dihalne tehnike pogosto predstavljene kot varen način sprostitve, to ne velja za vse. Pri nekaterih osebah lahko dihalne vaje povzročijo neprijetne občutke ali celo poslabšajo čustveno stanje.
Zato je pri dihalnih vajah potrebna previdnost. Tehnike, ki močno spremenijo vzorec dihanja (kot je hiperventilacija), v psihoterapiji niso primerne. Tudi globoke sprostitvene tehnike niso vedno varne – pri nekaterih ljudeh lahko povzročijo tesnobo ali občutek zamrznitve. To se zgodi zlasti pri tistih, ki so odraščali v nevarnih okoljih – kjer je bilo varneje biti v pripravljenosti. Pri takšnih osebah se sprostitvene tehnike lahko nezavedno povežejo s preteklimi nevarnimi spomini, kar sproži najstarejši zaščitni mehanizem živčnega sistema: zamrznitev.
Lahko pa se naučimo delovati proti omejujočim dihalnim vzorcem ter čim bolj izkoristiti dih kot vir moči. V senzomotorični psihoterapiji z dihanjem delamo postopno in varno. Najprej se samo naučimo opazovati, kako dihamo – brez presojanja. Nato, dih nežno in počasi poglabljamo ter sproti opazujemo, kakšen učinek ima na naše telo, čustva in misli. Gre za nežno raziskovanje. Opazimo, da je dihanje tridimenzionalno. Dih se širi navzgor in navzdol, bočno ter spredaj in zadaj ter tako omogoča širjanje pljuč in prsnega koša v vse smeri. Najboljši rezulati se pokažejo pri kratkotrajnih dihalnih vajah, ki minimalno spremenijo dih, a rahlo povečajo energijo (če se osredotočimo in podaljašmo vdih) ali zmanjšajo energijo (če se osredotočimo in podaljšamo izdih) in ustvarijo stanje mirne osredotočenosti.
Če se ob spremembi dihanja pojavijo simptomi vrtoglavice, glavobola, bolečine ali neprijetnih senzacij ali katerih drugih neprijetnih simptomov, je potrebno prenehati z dihalnimi vajami.
Tudi pri določenih zdravstvenih stanjih – kot so srčna obolenja, epilepsija, astma, kronična pljučna bolezen, diabetes, migrena ali težave z intenzivno jezo – lahko nekatere dihalne tehnike poslabšajo simptome. Vedno se najprej posvetujte s strokovnjakom.
Bodite pozorni na svoje telo in poslušajte njegove odzive in se nikoli ne silite, ko delate dihalne vaje.
Vir: Sensorimotor psychotherapy (P. Ogden, J. Fisher)
